Začetek poletja običajno zaznamuje v hokeju tako imenovano mrtvo sezono. A to velja le za javnost in navijače; odgovorni v vsakem hokejskem okolju v tem času v zakulisju marljivo pripravljajo zadeve, ki bodo potrebne, da bi ekipa v prihajajoči sezoni delovala kar najbolj nemoteno. V takem delu sezone je med najbolj zaposlenimi v slovenskem hokeju prav gotovo tudi prvi operativec hokejskega kluba z Jesenic, Anže Pogačar.

Ker je v vmesnem obdobju med sezonama prišlo do precejšnjih sprememb, smo na to – in še nekatere druge teme – z omenjenim opravili kratek, a vsekakor zanimiv pogovor:

Pozdravljeni, gospod Pogačar. V jeseniškem hokeju je torej napočil “nov čas”, če se tako izraziva. Kaj je vodstvo kluba pripeljalo do razmislekov o tem, da so potrebne spremembe?

Vsaka sezona je zgodba zase. Po predlanski, ki je bila z zmago v ligi AHL zgodovinsko uspešna, je sledila lanska manj uspešna. Pojavilo se je kar precej težav, ekipa je doživela več nepričakovanih porazov.

Zato smo se po opravljeni analizi sezone odločili, da določene zadeve spremenimo. Za cilj smo si zastavili vnos sveže, nove energije, ki jo potrebujemo, da bomo v novi sezoni lahko boljši in uspešnejši. Želimo si, da so naši navijači in partnerji zadovoljni in ponosni na ekipo, zato je naša odgovornost, da storimo vse za uspeh in uspešno delovanje kluba.

Kakšna bo sestava ekipe v novi sezoni?

Ekipa bo kvalitetna in prav gotovo konkurenčna. Sestavljena bo iz mešanice mladih nadarjenih igralcev, ki imajo potencial in kapacitete za nadaljnji razvoj ter igralcev, ki so v preteklosti že dokazali, da lahko igrajo v ligi AHL. Ponovno bodo v njej tudi tuji hokejisti, po kar nekaj sezonah pa jo bo spet vodil tudi trener iz tujine.

Kakšne cilje bo imela?

Najbolj pomembna cilja bosta odlična medsebojna povezanost in trdo delo. Želimo, da je ekipa enotna in napreduje ter se razvija iz tedna v teden. V tekmovalnem smislu bodo osnovni cilji uvrstitev v finale DP in neposredna uvrstitev v končnico lige AHL ter uspešen nastop na turnirju za Kontinentalni pokal.

Kako na dolgi rok gledate na razvoj hokeja na Jesenicah?

Rekel bi, da jeseniški hokej potrebuje najprej informacijo, ali je v mestu še dobrodošel ter ali ga mesto in lokalna oblast še podpirata in želita? Ali je hokejski klub še ponos mesta, ali pač samo breme in nujno zlo, s katerim pravzaprav nihče točno ne ve, kaj bi počel?

Po mojem mnenju mora mesto zagotoviti športno infrastrukturo, to je: osnovne pogoje za delovanje. Šele nato se lahko začne graditi uspešna zgodba. Se pa seveda zavedamo, da moramo tudi delavci v športu izboljšati naše delo in strmeti k povezovanju in zagotavljanju kar najboljših pogojev ter kvalitetnih programov za razvoj posameznih panog, v našem primeru hokeja. Zagotoviti moramo kvalitetne trenerje in ekipe vključiti v tekmovanja, v katerih bodo igralci lahko napredovali.

Jesenice bi morale biti zaradi svoje tradicije, zgodovine ter predvsem svojih programov klub, v katerega bi si želeli vsi najboljši slovenski igralci v starosti med 14 in 18 let. Ena od poglavitnih nalog je, da v prihodnosti povečamo bazo igralcev in število trenerjev ter nujno okrepimo vodstvo kluba z novimi obrazi.

Koliko na samo moštvo in organizacijo HDD Sij Acroni Jesenice vplivajo infrastrukturne težave v dvorani?

Tako, kot ostali subjekti, smo tudi hokejisti samo uporabniki v dvorani. Na dogajanja glede infrastrukture praktično nimamo nobenega vpliva. Si pa seveda neizmerno želimo, da bi imeli kar najboljše mogoče pogoje za naše delovanje. V današnjih razmerah je vse skupaj žal preveč odvisno od dogajanj v lokalni politiki, pa tudi širše.

Menite, da po nekaj sušnih sezonah v dvorani Podmežakla spet lahko ustvarimo kakega mladega, za tujino primernega igralca?

Ne strinjam se z trditvijo, da v zadnjih letih doma nismo ustvarili nobenega igralca, ki lahko igra na višjem nivoju, tudi v tujini. V zadnjih nekaj sezonah smo pomagali do višje stopničke v karieri kar nekaj igralcem; med branilci bi omenil Mašiča, Stojana, Crnoviča, Bohinca, Brusa, Repa, med napadalci pa Sodja, Šturma, Tomaževiča, Jezovška, Kumanoviča …

Potem so tu še igralci, ki so odšli v tujino iz mlajših selekcij: Langus, Crnkić, Mahmutović, Török in še kdo. Danes si uspešno gradijo kariere v tujini.

Drži pa, da nismo ustvarili novih Jegličev, Saboličev, Kovačevičev … Za kaj takega bi morali delovati na višjem nivoju in recimo nastopati v ligi ICEHL.

Pa je tujina res pravi izbor za mladega igralca? Kaj pa za uveljavljenega igralca?

Vsak posameznik si izbere svojo pot. Vemo pa, da lahko do cilja pridemo na različne načine in po različnih poteh. Tujina ima za mlade svoje prednosti in pasti. Predvsem se mi zdi pomembno, da si nekega igralca klub v tujini res želi in mu nameni pomembno vlogo v ekipi. V nasprotnem primeru – ob odhodu v tujino le zaradi nabiranja izkušenj in novih znanj – se pogosto zgodi, da mladi igralci ne dobijo dovolj igralnih minut, domov pa se vrnejo z neizpolnjenimi sanjami. Prepričan sem namreč, da mlad igralec lahko uspe in opozori nase tudi v domačem okolju.

Kar se tiče starejših in uveljavljenih igralcev je razumljivo, da si želijo okusiti tudi igranje v tujini in si s tem razširiti obzorja ter priti do boljših finančnih pogojev.

Morava se dotakniti tudi teme, ki tradicionalno najbolj vnema slovensko hokejsko javnost, še posebej pa navijače. Kaj se dogaja z večnim rivalstvom Jesenic in Olimpije?

Rivalstvo bo živelo večno. Žal pa smo trenutno v obdobju, ko je le-to ohlajeno. Rekel bi, da je tako predvsem zaradi dejstva, da ekipi nastopata v različnih tekmovanjih. Derbijev je premalo. V sezoni 24/25 ga mogoče sploh ne bo, kar je katastrofa, ki si je HZS v koledarju tekmovanj ne bi smela dovoliti, saj so v sezoni 2023/24 bile najbolje obiskane tekme v Ljubljani in na Jesenicah ravno tekme med večnima rivaloma.

Tudi naši večni rivali bi po mojem mnenju – iz spoštovanja do zgodovine in tradicije derbijev – ne glede na natrpan urnik tekmovanj, morali najti voljo in termine za igranje. Konec koncev gre za edine prave slovenske športne derbije z desetletja dolgo tradicijo. Pri tem seveda ne želim omalovažujoče govoriti o drugi športih in njihovih derbijih.

V zadnjih letih igralci z Jesenic, ki pokažejo neko kvaliteto, redno prestopajo v Ljubljano. Kdaj se bo obrnil trend in bodo uveljavljeni igralci ter reprezentantje iz Tivolija spet prihajali Podmežaklo?

Mnogokrat v zgodovini so se že dogajali prestopi bodisi v eno, ali drugo smer. Včasih tudi masovni. Olimpija v tem trenutku sodeluje v tekmovanju na višjem nivoju in jasno je, da si igralci želijo izkazati se tudi na takem. Kdaj v preteklosti pa je bilo obratno.

Sam bi si želel, da bi oba kluba nastopala v istih tekmovanjih. Igralci pa bodo iz Tivolija na Jesenice spet prestopali takrat, ko bomo vsi deležniki v slovenskem hokeju skupaj pokazali, da nam je mar za prihodnost tega športa in tudi medsebojne derbije. Medsebojne tekme so bile namreč vedno velik športni dogodek za vso Slovenijo.

Kako bova končala tale pogovor, gospod Pogačar?

Hja, v optimističnem tonu, kako pa drugače? Menim, da smo v klub začeli vnašati nek nov veter, neko novo energijo. Upam, da zadeve zaznajo tudi naši zvesti navijači ter nas v novi sezoni spet spremljajo v večjem številu. Konec koncev pravi navijač spremlja svoj klub v dobrem in slabem. In na Jesenicah smo vedno imeli zveste ter ognjevite navijače, prave poznavalce hokeja.

Verjamem, da smo spet na poti navzgor. Povlekli smo nekaj potez, čaka pa nas še obilica trdega dela.

Hvala za pogovor.