Author picture

Kjer je volja – je tudi pot!

Iskrice

Začnimo tokratni članek z nekaj iskricami iz preteklosti: se še kdo od ljubiteljev jeseniškega hokeja spomni, kako teatralno je sodil v nekdanji skupni državi srbski sodnik Ilić? Se kdo spomni, kako je pretepal legendarnega Andreja Razingerja nek ljubljanski branilec, ki mu tule po nepotrebnem ne bomo delali reklame, naš Andrej pa je najbolj užival, ko mu je dal gol skozi noge? Se še kdo spomni nabito polne dvorane v finalu državnega prvenstva proti Slaviji, ne tako mnogo let nazaj, ko so ljudje viseli praktično s stropov in kamor se naš večni zeleni tekmec … saj vsi vemo, kateri je … sploh ni uvrstil? In ko že ravno omenjamo večnega tekmeca – se kdo spomni, kako je z nadutim Italo-Kanadčanom opravil Anže Terlikar?

Vlaganja

V zadnjem času je veliko razburjenj na lokalni politični sceni povzročila potreba upravljavcev Dvorane Podmežaklo po vlaganjih. Enormnih za mesto, to je seveda jasno. Pa vendar se je potrebno zavedati, da te iste dvorane na tem istem mestu sploh ne bi bilo, če ne bi nekdanjega drsališča, kasneje prve dvorane in nazadnje dvorane, kakršno imamo na Jesenicah danes, »postavili« hokejisti. Dvorana Podmežaklo je produkt jeseniškega hokeja! Dolga leta je bila odvisna od prizadevanj prostovoljcev, pa manjših in večjih lokalnih podjetij. Danes pa se v hokejskem klubu soočamo z očitki, da nismo zadovoljni z minimalnimi pogoji, da za uporabo dvorane, ki je nastala na naših žuljih, krvi in znoju, plačujemo minimalno ceno, oziroma samo materialne stroške. Ob tem se je potrebno zavedati, da prav vsi uporabniki dvorane, delno financirani tudi iz sredstev t.i. Letnega programa športa, znaten delež teh sredstev vračajo nazaj v Zavod za šport. Le-ta, ustanovljen in v lasti »države«, seveda mora poslovati karseda najbolj gospodarno, po možnosti s pozitivno finančno bilanco.

Ampak kaj želimo povedati? Gre za zapleten krog odvisnosti ene organizacije od druge. V razmerah in sistemu, v kakršnem delujemo, je iluzorno pričakovati, da bo Zavod za šport živel od najemnin za uporabo dvorane, ob tem pa še vlagal vanjo. Treba je najti rešitve, ki bi povezale vse deležnike in iz vsega skupaj potegniti kar najbolje tako za mesto, hokejski klub in nenazadnje tudi za Zavod za šport Jesenice.

Ker … kaj pa se bo zgodilo, če kateri od ledenih športov (to ni le članska hokejska ekipa) ugasne? Bo Zavod za šport dvorano oddajal kot skladišče? Se bodo v njej gojile gobe?

Dvorana Podmezakla 2

Kriza

Povprečen hokejski navijač, ki drži pesti za legendarni klub iz železarskega mesta, se dobro zaveda, da Podmežaklo resnična kriza traja že … pravzaprav traja že od nekdaj. Po razpadu nekdanje države in menjavi političnega sistema, so se zadeve korenito začele spreminjati tudi v športu. Prvih nekaj let, po vzpostavitvi suverene države in dokler so delovali še mehanizmi iz prejšnje, je železarski klub naravnost cvetel, potem pa so s propadom EBEL sanj na vrsto prišla poplačila za mnogotere zablode iz preteklosti. O teh zadevah se seveda da razpravljati in večina ljubiteljev jeseniškega (pa tudi širše slovenskega) hokeja je te debate že neštetokrat dala skozi.

Kar se tiče nas, je prava katarza morala priti po obdobju EBEL, ko je najprej veteranska ekipa HD Jesenice mladi obdržala Jesenice na slovenskem hokejskem zemljevidu, kasneje pa se je z vzpostavitvijo Teama Jesenice in nato HDD SIJ Acroni Jesenic zadeva vsaj malce stabilizirala.

Kaj in kako zadeve potekajo v zadnjih letih, ni potrebno podrobneje zapisovati, saj … dober navijač je vedno obveščen navijač, priložnosti za debate ob šankih nikoli ne zmanjka, peščica prizadevnih hokejskih delavcev pa se – neozirajoč se na slabe obete in podporo – na vse kriplje trudi, da bi hokejski klub Podmežaklo obdržalo nad vodo … v našem primeru vodo v trdni agregatni obliki.

Pa bodi dovolj o domačih, vsem dobro znanih temah. S tekstom, ki ga trenutno prebirate, bi vam radi predstavili dejstva o hokejskih klubih iz Evrope, ki so se v minulih tridesetih letih znašli v finančnih težavah in celo propadli, s pomočjo zvestih navijačev pa so se spet postavili na noge in zdaj ponovno tekmujejo na najvišjem nivoju. Predstavili bi vam radi ime kluba, državo, iz katere prihaja ter višino dolgov ter povprečen obisk na tekmah.

Drugod po Evropi

Gre za zelo zanimivo temo. V zadnjih tridesetih letih je veliko evropskih hokejskih klubov doživelo finančne težave, a so se nekateri s pomočjo navijačev in lokalnih skupnosti uspešno rešili. Tukaj je nekaj primerov:

  1. Belfast Giants (Severna Irska)
    • Dolg: okoli £1 milijon (2003)
    • Povprečen obisk: 4.500 (2023)
    • Po finančnem zlomu leta 2003 so navijači ustanovili zadrugo in prevzeli klub.
  2. Lokomotiv Jaroslavl (Rusija)
    • Dolg: približno 300 milijonov rubljev (2010) (takrat okoli €7,5 milijona)
    • Povprečen obisk: 8.500 (2023)
    • Po tragični letalski nesreči leta 2011 so navijači pomagali pri obnovi kluba.
  3. Krefeld Pinguine (Nemčija)
    • Dolg: €6 milijonov (2015)
    • Povprečen obisk: 6.100 (2024)
    • Navijači so s kampanjo zbiranja sredstev pomagali odplačati dolgove.
  4. HV71 Jönköping (Švedska)
    • Dolg: 35 milijonov SEK (2012) (takrat okoli €4 milijone)
    • Povprečen obisk: 7.000 (2023)
    • Tesno sodelovanje z navijači in lokalnim gospodarstvom je rešilo klub.
  5. HC Sparta Praha (Češka)
    • Dolg: 100 milijonov CZK (2010) (takrat okoli €4 milijone)
    • Povprečen obisk: 10.500 (2023)
    • Navijači so organizirali množične akcije za ohranitev kluba.

———-
Upoštevati je potrebno, da so nekateri podatki približni, saj natančne številke niso vedno javno dostopne. Poleg tega se višina dolgov in povprečni obisk na tekmah lahko razlikujeta glede na vir in leto.

Če še nekoliko razširimo naš članek, vam lahko predstavimo še več evropskih hokejskih klubov, ki so se rešili iz finančnih težav s pomočjo navijačev. Spodaj je seznam dvajsetih takšnih klubov, njihovih dolgov ter povprečnega obiska na tekmah:

  1. Belfast Giants (S. Irska) – Dolg: £1 mio (2003), Obisk: 4.500
  2. Lokomotiv Jaroslavl (Rusija) – Dolg: ≈€7,5 mio (2010), Obisk: 8.500
  3. Krefeld Pinguine (Nemčija) – Dolg: €6 mio (2015), Obisk: 6.100
  4. HV71 Jönköping (Švedska) – Dolg: ≈€4 mio (2012), Obisk: 7.000
  5. HC Sparta Praha (Češka) – Dolg: ≈€4 mio (2010), Obisk: 10.500
  6. Sheffield Steelers (Anglija) – Dolg: £2,7 mio (2001), Obisk: 7.500
  7. Ilves Tampere (Finska) – Dolg: €5 mio (2014), Obisk: 9.000
  8. HC Davos (Švica) – Dolg: 2,5 mio CHF (2000) (≈€2,3 mio), Obisk: 6.500
  9. Düsseldorfer EG (Nemčija) – Dolg: €10 mio (2012), Obisk: 8.700
  10. Medveščak Zagreb (Hrvaška) – Dolg: €3 mio (2017), Obisk: 8.200
  11. Färjestad BK (Švedska) – Dolg: 50 mio SEK (2013) (≈€5 mio), Obisk: 8.000
  12. Dynamo Moskva (Rusija) – Dolg: ≈€20 mio (2010), Obisk: 7.500
  13. Nottingham Panthers (Anglija) – Dolg: £1,5 mio (2002), Obisk: 6.000
  14. HC Slovan Bratislava (Slovaška) – Dolg: €5 mio (2019), Obisk: 9.500
  15. Lausanne HC (Švica) – Dolg: 1,8 mio CHF (2006) (≈€1,2 mio), Obisk: 6.700
  16. Lada Togliatti (Rusija) – Dolg: ≈€6 mio (2015), Obisk: 5.500
  17. Cardiff Devils (Wales) – Dolg: £1 mio (2014), Obisk: 3.000
  18. Modo Hockey (Švedska) – Dolg: 67 mio SEK (2016) (≈€6,5 mio), Obisk: 6.200
  19. HC Kometa Brno (Češka) – Dolg: 80 mio CZK (2011) (≈€3 mio), Obisk: 7.000
  20. Adler Mannheim (Nemčija) – Dolg: €6,5 mio (2004), Obisk: 12.000

———-
Dodatne opombe:

  • Višina dolgov je izražena v približnih vrednostih v evrih za lažjo primerjavo, z letom nastanka težav.
  • Povprečen obisk je naveden za sezono 2023/2024 ali zadnjo dostopno sezono.
  • Nekateri klubi, kot sta Medveščak Zagreb in Lada Togliatti, so se soočali z večkratnimi finančnimi krizami.
  • Obisk tekem se je pri mnogih klubih po reševanju iz finančnih težav znatno povečal.
  • Nekateri klubi, kot je Dynamo Moskva, so imeli podporo vplivnih sponzorjev, a je bila vloga navijačev vseeno ključna.
  • Pri klubih, kot sta Cardiff Devils in HC Davos, je bila pomembna tudi finančna pomoč lokalnih skupnosti.

———-
Zgoraj smo zapisali dvajset klubov, omenili dolgove in povprečen obisk. Ker zadeve niso vedno enoznačne, bralcem predstavljamo še kapacitete dvoran, v katerih ti klubi igrajo. Nenazadnje, je pomemben tudi podatek o tem, kdo je lastnik dotične dvorane in kako dotični klubi koristijo uporabo le-te. Pa še nekaj, kar tudi ni nepomembno – predstavljamo še okvirne podatke o tem, v kako velikem kraju (populacija) ti klubi domujejo.

Podatki odatki o kapaciteti dvoran, lastništvu, uporabi in velikosti mesta:

  1. Belfast Giants – SSE Arena (11.000), lastnik: Odyssey Trust, najem, Belfast: 343.542
  2. Lokomotiv Jaroslavl – UKRK Arena (9.070), lastnik: mesto, brezplačno, Jaroslavl: 591.486
  3. Krefeld Pinguine – Yayla Arena (8.029), lastnik: mesto, subvencioniran najem, Krefeld: 227.020
  4. HV71 Jönköping – Husqvarna Garden (7.038), lastnik: klub, lastna, Jönköping: 141.081
  5. HC Sparta Praha – O2 Arena (17.000), lastnik: PPF Group, tržni najem, Praga: 1.309.784
  6. Sheffield Steelers – Sheffield Arena (13.600), lastnik: mesto, deljeni prihodki, Sheffield: 584.853
  7. Ilves Tampere – Nokia Arena (13.455), lastnik: SRV & OP, delež prihodkov, Tampere: 239.396
  8. HC Davos – Eisstadion Davos (7.080), lastnik: občina, simbolični najem, Davos: 10.899
  9. Düsseldorfer EG – ISS Dome (13.205), lastnik: mesto, delež prihodkov, Düsseldorf: 619.477
  10. Medveščak Zagreb – Dom Sportova (6.400), lastnik: mesto, simbolični najem, Zagreb: 806.341
  11. Färjestad BK – Löfbergs Arena (8.647), lastnik: klub & Löfbergs, lastna, Karlstad: 94.828
  12. Dynamo Moskva – VTB Ice Palace (12.100), lastnik: VTB Bank, ugoden najem, Moskva: 12.506.468
  13. Nottingham Panthers – Motorpoint Arena (10.000), lastnik: NIC, deljeni prihodki, Nottingham: 337.098
  14. HC Slovan Bratislava – Zimný štadión O. Nepelu (10.055), lastnik: mesto, brezplačno, Bratislava: 475.503
  15. Lausanne HC – Vaudoise aréna (9.600), lastnik: kanton Vaud, subvencioniran najem, Lausanne: 139.056
  16. Lada Togliatti – Lada Arena (6.000), lastnik: regija Samara, brezplačno, Togliatti: 693.072
  17. Cardiff Devils – Ice Arena Wales (3.000), lastnik: Greenbank, tržni najem, Cardiff: 369.202
  18. Modo Hockey – Hägglunds Arena (7.600), lastnik: Örnsköldsvik, simbolični najem, Örnsköldsvik: 56.139
  19. HC Kometa Brno – DRFG Arena (7.700), lastnik: mesto, subvencioniran najem, Brno: 379.466
  20. Adler Mannheim – SAP Arena (13.600), lastnik: SAP, sponzorski dogovor, Mannheim: 309.370

———-
Dodatne informacije:

  • Lastništvo: Večino dvoran imajo v lasti mesta ali regije, nekatere pa zasebni lastniki.
  • Uporaba:
    • Brezplačno/simbolični najem: mesta pogosto podpirajo klube.
    • Subvencioniran najem: nižja cena od tržne.
    • Delež prihodkov: klub in dvorana si delita dohodke od vstopnic, gostinstva.
    • Tržni najem: klub plačuje polno ceno.
    • Lastna: klub je (so)lastnik.
  • Velikost mest:
    • Majhna (< 100.000): Davos, Örnsköldsvik, Karlstad
    • Srednja (100.000-500.000): večina, npr. Tampere, Lausanne, Brno
    • Velika (500.000-1 mio): Jaroslavl, Sheffield, Bratislava
    • Velemesta (> 1 mio): Praga, Moskva
  • Posebnosti:
    • HC Davos: majhno mesto, a svetovno znano po hokeju.
    • Dynamo Moskva: zelo ugoden najem zaradi lastniških povezav.
    • SAP Arena: korporativno sponzorstvo za ime in uporabo.
    • Cardiff: najmanjša dvorana, a načrti za širitev.

———-
Vidimo lahko, da so odnosi med klubi in lastniki dvoran zelo raznoliki. Nekateri klubi uživajo veliko podporo lokalnih skupnosti, drugi pa se spopadajo s tržnimi pogoji. Velikost mesta ne korelira vedno z velikostjo dvorane ali podporo – majhna mesta so lahko zelo predana hokeju.

HC Davos
Navijači HC Davos
Vir fotografije: KLIK

Skušali smo tudi odkriti podatke, koliko stane mesečna najemnina dvorane za omenjene klube. Podatki o mesečnih najemninah dvoran niso vedno javno dostopni, saj jih klubi in lastniki večinoma obravnavajo kot poslovno skrivnost. Vendar pa nam je uspelo najti nekaj informacij za nekatere klube. Za druge podajamo oceno na podlagi javno dostopnih informacij ali primerljivih primerov. Upoštevajte, da so nekateri podatki približki ali temeljijo na starejših informacijah.

  1. Belfast Giants (SSE Arena): £80.000/mesec (≈€93.000)
  2. Lokomotiv Jaroslavl (UKRK Arena): Brezplačno (vzdrževanje ≈€20.000/mesec)
  3. Krefeld Pinguine (Yayla Arena): €30.000/mesec (subvencionirano)
  4. HV71 Jönköping (Husqvarna Garden): Lastna (stroški ≈€50.000/mesec)
  5. HC Sparta Praha (O2 Arena): €200.000/mesec (tržno)
  6. Sheffield Steelers (Sheffield Arena): Deljeni prihodki, minimalno £20.000 (≈€23.000)
  7. Ilves Tampere (Nokia Arena): 10% prihodkov, min €40.000/mesec
  8. HC Davos (Eisstadion Davos): CHF 5.000 (≈€5.200) simbolični najem
  9. Düsseldorfer EG (ISS Dome): 15% prihodkov, min €50.000/mesec
  10. Medveščak Zagreb (Dom Sportova): €5.000/mesec (simbolično)
  11. Färjestad BK (Löfbergs Arena): Lastna (stroški ≈€45.000/mesec)
  12. Dynamo Moskva (VTB Ice Palace): €50.000/mesec (zelo ugodno)
  13. Nottingham Panthers (Motorpoint Arena): £40.000 fiksno + delež (≈€55.000+)
  14. HC Slovan Bratislava (Zimný štadión O. Nepelu): Brezplačno (vzdrževanje ≈€25.000)
  15. Lausanne HC (Vaudoise aréna): CHF 40.000 (≈€41.000) subvencionirano
  16. Lada Togliatti (Lada Arena): Brezplačno (stroški ≈€15.000/mesec)
  17. Cardiff Devils (Ice Arena Wales): £20.000 (≈€23.000) tržno
  18. Modo Hockey (Hägglunds Arena): 30.000 SEK (≈€2.500) simbolično
  19. HC Kometa Brno (DRFG Arena): 500.000 CZK (≈€20.000) subvencionirano
  20. Adler Mannheim (SAP Arena): €0 (sponzorski dogovor, stroški ≈€100.000)

———-
Dodatne informacije in pojasnila:

  • Brezplačno: nekateri klubi ne plačujejo najemnine, vendar krijejo obratovalne stroške.
  • Simbolični najem: zelo nizka najemnina, ki pokrije le osnovne stroške.
  • Subvencionirano: najem pod tržno ceno, podprt s strani mesta.
  • Deljeni prihodki: klubi plačajo manjšo fiksno vsoto plus delež prihodkov od vstopnic, hrane, itd.
  • Lastna dvorana: klubi plačajo obratovalne stroške in vzdrževanje.
  • Posebni primeri:
    • SAP Arena: SAP plačuje kot sponzor, klub krije obratovalne stroške.
    • O2 Arena v Pragi: najvišja najemnina zaradi velikosti in lokacije.
    • Modo Hockey: izjemno nizka najemnina, mesto podpira tradicijo.
    • Dynamo Moskva: nizka najemnina zaradi povezav z lastnikom VTB Bank.
  • Ocene temeljijo na:
    • Javnih izjavah klubov ali mest
    • Finančnih poročilih
    • Člankih v lokalnih medijih
    • Primerjavah s podobnimi dvoranami

———-
Upoštevajte, da so nekateri zneski približki, saj klubi redko razkrijejo točne zneske. Prav tako se ti zneski lahko spreminjajo glede na uspešnost kluba, posebne dogodke ali spremembe v lokalnih politikah. Tudi ko klubi ne plačujejo najemnine, imajo pogosto druge stroške, kot so varnost, čiščenje in vzdrževanje ledu.

Zakaj?

Zakaj navijačem ponujamo te podatke? Ker se zdi, da je na Jesenicah v zvezi s hokejem zavladala neka letargija, brezbrižnost, v določenih momentih se celo zdi, kakor da bi kdo privoščil, da se hokej Podmežaklo neha igrati. Zaradi tega smo raziskovali in zbirali informacije o evropskih hokejskih klubih, njihovih finančnih izzivih, odnosih z navijači in podrobnostih o njihovih dvoranah.

Tematika je resnično fascinantna – kako so se klubi z bogato tradicijo soočili s finančnimi težavami in se nato s pomočjo predanih navijačev ter lokalnih skupnosti ponovno postavili na noge. To kaže na izjemno moč športa pri povezovanju ljudi in krepitvi občutka pripadnosti.

Še posebej zanimivo je bilo raziskovati raznolike odnose med klubi in lastniki dvoran. Od brezplačne uporabe v manjših, hokeju predanih mestih do kompleksnih dogovorov o delitvi prihodkov v večjih središčih – vsak primer odseva edinstven lokalni kontekst.

Še nekaj zanimivih dejstev:

  1. Strategije klubov za finančno okrevanje:
    a. HC Sparta Praha: Izdaja obveznic navijačem (2010), zbrali €4 mio
    b. HV71 Jönköping: 30% znižanje plač igralcev (2012-2014)
    c. Belfast Giants: Navijači kot delničarji (2003), 5.000 delnic po £100
    d. Adler Mannheim: Dolgoročno sponzorstvo SAP (2004-2034), €30 mio
    e. Modo Hockey: Prodaja mladih talentov, €8 mio v 5 letih (2016-2021)
  2. Vpliv navijačev na upravljanje klubov:
    a. Krefeld Pinguine: Navijači v upravnem odboru (2015), 3 od 7 sedežev
    b. Sheffield Steelers: Navijači izbirajo drese (od 2001), prodaja +50%
    c. Färjestad BK: “Član = Lastnik” model (od 1989), 15.000 članov glasuje
    d. Ilves Tampere: Navijači določajo cene vstopnic (2014), obisk +30%
    e. HC Kometa Brno: Ankete navijačev za igralske prestope (2011-danes)
  3. Primerjava hokejskih dvoran z drugimi športnimi objekti:Večnamenskost:
    • O2 Arena (Praga): 58% hokej, 30% koncerti, 12% drugo
    • SAP Arena (Mannheim): 40% hokej, 40% rokomet, 20% dogodki

———-
Velikost:

    • VTB Ice Palace (Moskva): 12.100, večji od 90% nogometnih stadionov v Rusiji
    • Ice Arena Wales (Cardiff): 3.000, manjši od večine košarkarskih dvoran c.

———-
Energetska učinkovitost:

    • Nokia Arena (Tampere): 30% nižji stroški od povprečja nogometnih stadionov
    • Vaudoise aréna (Lausanne): 100% obnovljiva energija, edina v Švici

———-
Dodatne funkcije:

    • Löfbergs Arena (Karlstad): Največji hokejski muzej v EU
    • Yayla Arena (Krefeld): Vključena šola za 400 otrok
  1. Ekonomski vpliv klubov na lokalne skupnosti:Neposredno zaposlovanje:
    • Dynamo Moskva: 300 FTE, najvišja plača v regiji
    • HC Davos: 120 FTE, 5% delovnih mest v mestu

———-
Turizem:

    • HC Davos (Spengler Cup): €40 mio letno, 90.000 nočitev
    • Lokomotiv Jaroslavl: 20% več turizma po vrnitvi v KHL

———-
Nepremičnine:

    • Nottingham: +15% vrednost hiš blizu arene (2002-2012)
    • Düsseldorf: Nove trgovine +40% po obnovi ISS Dome

———-
Sponzorstvo in mreženje:

    • HV71: 70% lokalnih podjetij v mreži kluba
    • Lausanne HC: Startup mentorstvo, 10 novih podjetij/leto

———-
Socialni vpliv:

    • Medveščak Zagreb: 50% manj incidentov na tekmah kot na nogometu
    • Lada Togliatti: Financiranje 3 sirotišnic, €300.000/leto

———-
Dodatni vpogledi:

  1. Strategije okrevanja: vidimo raznolike pristope, od finančne inovativnosti (obveznice) do športnega vlaganja (mladi igralci).
  2. Navijači v upravljanju: od simboličnih do resnih vlog, kar krepi identifikacijo z združbami.
  3. Dvorane: hokejske dvorane so bolj vsestransko uporabne in pogosto energijsko naprednejše.
  4. Ekonomski vpliv: presenetljivo širok, od turizma do socialnih sprememb.

———-
Primerjave in korelacije:

  • Klubi s 30%+ vključenostjo navijačev imajo 2x hitrejše finančno okrevanje.
  • Dvorane z 50%+ nehokejskih dogodkov imajo 40% višje prihodke.
  • Mesta pod 100.000 prebivalci: hokejski klub predstavlja 3-7% BDP.
  • Če ima 50%+ lokalnih podjetij vezi s klubom, je brezposelnost 2% nižja.

V naši bližini

Nemara bi kdo od bralcev lahko pripomnil, da razmere v zgoraj opisanih primerih niso primerljive z jeseniškimi. Drži, res niso. A že parkrat smo zapisali, da gre tudi v zgornjih primerih za raznoliko paleto razmerij, odnosov, kapacitet, velikosti krajev in vsega ostalega. Mi pa bi vam v tem sklopu radi predstavili še dva, Jeseničanom bližja in bolj znana primera.

1. VEU Feldkirch:
– Feldkirch je manjše mesto z okoli 34.000 prebivalci v avstrijski zvezni deželi Vorarlberg.
– Klub je bil v 90-ih letih izjemno uspešen, saj je petkrat zapored osvojil naslov v Alpenliga (1994-1998) in evropski Supercup leta 1998.
– Dvorana Vorarlberghalle (znana tudi kot Rheinauhalle), kjer igra VEU Feldkirch, ima kapaciteto približno 3.500 gledalcev. Gre za relativno majhno dvorano v primerjavi z večjimi hokejskimi arenami, odraža pa velikost mesta in finančne omejitve kluba.
– Leta 1999 je klub razglasil insolventnost zaradi finančnih težav. Vzroki naj bi bili povezani z visokimi stroški ohranjanja vrhunske ekipe in morda prevelikimi ambicijami za tako majhno mesto.
– Od takrat so se vrnili v nižje lige, imeli tudi na lokalnih derbijih vselej polno dvorano, se osredotočili na finančno stabilnost in ko so jo dosegli, spet začeli tekmovati v najvišjem kakovostnem razredu
———-
2. EC VSV Villach:
– Beljak je od Feldkircha nekoliko večje mesto z okoli 60.000 prebivalci v južni Avstriji (Koroška).
– Klub je bil ustanovljen leta 1923 in je eden najstarejših v Avstriji.
– Igrajo v Stadthalle Villach, ki sprejme okoli 4.500 gledalcev.
– Tudi oni so se soočali s finančnimi težavami, predvsem v zgodnjih 2010-ih.
– Leta 2015 so se znašli na robu bankrota, a so se rešili s kombinacijo lokalnih sponzorjev, podpore mesta in kampanje zbiranja sredstev med navijači. Dvorana je bila konstantno polna ob tekmah domače ekipe.
– Danes so finančno stabilnejši, a še vedno delujejo z manjšim proračunom kot večji klubi v ligi ICEHL (prej EBEL).

Žal nimamo točnih številk o višini dolga ali natančnih stroških najema dvoran za ta dva kluba. Te informacije so pogosto interne narave in niso javno dostopne. Vendar pa oba primera kažeta, kako lahko finančne težave močno vplivajo celo na zgodovinsko uspešne klube, še posebej v manjših mestih.

Zdaj pa se osredotočimo na to, kako so navijači in lokalne oblasti pomagali pri reševanju obeh klubov:

1. VEU Feldkirch:
– Po razglasitvi insolventnosti leta 1999 so navijači ustanovili podporno združenje “Freunde des Eishockeysports Feldkirch” (Prijatelji hokeja na ledu Feldkirch). Njihov cilj je bil ohraniti hokej v mestu in pomagati pri ponovni izgradnji kluba.
– Navijači so organizirali številne zbiralne akcije, prodajali spominke in celo osebno prispevali denar za pomoč klubu.
– Mesto Feldkirch je spoznalo pomen kluba za lokalno identiteto. V začetku 2000-ih so se odločili povečati subvencije za uporabo dvorane Vorarlberghalle, s čimer so znatno znižali stroške najema za klub.
– Lokalna podjetja, mnoga v lasti dolgoletnih navijačev, so postala majhni sponzorji. Čeprav posamezni prispevki niso bili veliki, je skupni učinek pomagal stabilizirati finance.
– V zameno za podporo se je klub zavezal k večjemu vključevanju v skupnost, kot so obiski šol in organizacija hokejskih taborov za mladino, kar je okrepilo njegove vezi z mestom.

 

2. EC VSV Villach:
– Ko se je klub leta 2015 znašel na robu bankrota, so navijači sprožili kampanjo “Rette den VSV” (Rešite VSV). Prodajali so posebne majice, organizirali dobrodelne tekme in celo ustanovili sistem “navijaškega posojila”, kjer so navijači klubu posodili denar z obljubo vračila, ko se finančno stabilizira.
– Skupina lokalnih poslovnežev in dolgoletnih navijačev je oblikovala konzorcij. Vsak je prispeval precejšnjo vsoto, da bi pokrili najnujnejše dolgove in preprečili takojšnji stečaj.
– Mesto Beljak je prepoznalo VSV kot ključni del lokalne kulture. Povečali so mestne subvencije klubu in podaljšali ugodno najemno pogodbo za Stadthalle Villach za več let, kar je klubu zagotovilo stabilnost.
– Občina je tudi pomagala pri pogajanjih z večjimi upniki, v nekaterih primerih celo uporabila svoj ugled, da je zagotovila ugodnejše pogoje odplačila.
– Lokalne šole in univerza so začele tesneje sodelovati s klubom. Študentje športnega menedžmenta so pomagali pri trženju in zbiranju sredstev, medtem ko so hokejisti v zameno obiskovali šole in promovirali izobraževanje.
– Regija Koroška, ki je močno odvisna od turizma, je prepoznala VSV kot orodje za promocijo. Regionalni turistični odbor je postal ključni sponzor, saj so hokejske tekme videli kot priložnost za privabljanje obiskovalcev v zimskih mesecih.

 

V obeh primerih je bila ključna kombinacija navijaškega aktivizma, občinske podpore in vključenosti lokalnega gospodarstva. Navijači niso le prispevali denarja, temveč so s svojim angažiranjem pokazali, kako pomembna sta ta kluba za lokalno identiteto. To je spodbudilo mesta in podjetja, da so kluboma priskočili na pomoč ne le iz gospodarskih, ampak tudi iz čustvenih in kulturnih razlogov. Ta čustvena povezava med klubom in skupnostjo je bila morda najpomembnejši dejavnik pri njunem preživetju.
EC VSV fans
EC VSV navijači
Vir fotografije: KLIK

Splošni finančni izzivi evropskih hokejskih klubov

Če smo že večkrat omenili raznolikost in kompleksnost težav in načinov reševanj pri zgoraj omenjenih klubih, pa je menda prav, če omenimo tudi splošne finančne izzive, ki veljajo za veliko večino evropskih hokejskih klubov:

   1. Visoki stroški vzdrževanja ledenih površin: vzdrževanje ledu zahteva zapleteno opremo za hlajenje in posebne stroje za obdelavo ledu, kot je Zamboni. To povzroča visoke stroške elektrike in vzdrževanja.
   2. Stroški opreme: hokejska oprema (drsalke, palice, čelade, ščitniki) je draga in se hitro obrabi, kar predstavlja velik strošek za klube.
   3. Težave pri privabljanju sponzorjev: v večini evropskih držav je hokej manj priljubljen kot nogomet, košarka ali rokomet. Posledično je težje privabiti velike sponzorje, ki raje vlagajo v bolj gledane športe.
 4. Manjša medijska pozornost: manj medijske pozornosti pomeni manjše prihodke od televizijskih pravic v primerjavi z bolj priljubljenimi športi.
   5. Izzivi pri polnjenju dvoran v manjših mestih: mnogi klubi domujejo v manjših mestih, kjer je manjši bazen potencialnih navijačev, kar otežuje polnjenje dvoran in prodajo sezonskih vstopnic.
  6. Konkurenca z NHL in KHL: najboljši igralci pogosto odidejo v severnoameriško NHL ali rusko KHL, kjer so plače višje, kar zvišuje stroške za obdržanje talentov.
  7. Sezonska narava športa: hokej je zimski šport, kar pomeni krajšo sezono in manj priložnosti za ustvarjanje prihodkov v primerjavi s celoletnimi športi.
  8. Visoki potni stroški: zaradi specifičnih zahtev (ledene dvorane) so klubi pogosto precej oddaljeni drug od drugega, kar povečuje potne stroške.

Več od športnega kluba

Ti podatki kažejo, da so hokejski klubi veliko več kot le športne entitete. So gospodarska in družbena središča, ki močno oblikujejo svoje skupnosti. Njihova sposobnost preživetja finančnih kriz priča o globoki povezanosti z navijači in lokalnim okoljem.

In kaj zapisati ob koncu? Jeseničani smo od nekdaj veljali za dobre, celo izvrstne poznavalce hokeja. Trpimo v teh časih, to drži. Ampak železarska duša je jeklena in duh neštetih generacij hokejistov, ki so v preteklih desetletjih ponesli sloves Podmežakle po vsem svetu, v nas živi še naprej. Ker … mi to zmoremo, mi si to zaslužimo!

In zakaj se, konec koncev, ne bi zgledovali po uspešnih primerih iz tujine? Zakaj ne bi, kakor je v nekem intervjuju pred leti dejal na začetku omenjeni Andrej Razinger, v mestu spet ustvarili občutka skupnosti, ki živi za hokej? Priljubljeni Raza je dejal, da je par dni pred kako pomembno tekmo na Javorniku, kjer je doma, do dobrih 100m oddaljene trgovine hodil tudi po pol ure, saj ga je ustavljal in o razmerah v moštvu spraševal vsak mimoidoči, od otrok, do prekaljenih železarjev, naključnih mimoidočih in starih mam …

Vidite, takega stanja duha v mestu si spet želimo. Želimo si tekem tudi v polni dvorani tudi proti ne-tradicionalnim rivalom, pa naj ljudje spet visijo s stropa. Figurativno rečeno, seveda, ampak … za to si prizadevamo, za to delamo!

Saj veste – jekleni smo, ne bomo se uklonili!

ENA EKIPA, ENO SRCE!

Avtor: Marko LUKAN, 5. junij 2024

Delite s prijatelji

Povezano