Kjer je volja – je tudi pot!

Iskrice

Začnimo tokratni članek z nekaj iskricami iz preteklosti: se še kdo od ljubiteljev jeseniškega hokeja spomni, kako teatralno je sodil v nekdanji skupni državi srbski sodnik Ilić? Se kdo spomni, kako je pretepal legendarnega Andreja Razingerja nek ljubljanski branilec, ki mu tule po nepotrebnem ne bomo delali reklame, naš Andrej pa je najbolj užival, ko mu je dal gol skozi noge? Se še kdo spomni nabito polne dvorane v finalu državnega prvenstva proti Slaviji, ne tako mnogo let nazaj, ko so ljudje viseli praktično s stropov in kamor se naš večni zeleni tekmec … saj vsi vemo, kateri je … sploh ni uvrstil? In ko že ravno omenjamo večnega tekmeca – se kdo spomni, kako je z nadutim Italo-Kanadčanom opravil Anže Terlikar?

Vlaganja

V zadnjem času je veliko razburjenj na lokalni politični sceni povzročila potreba upravljavcev Dvorane Podmežaklo po vlaganjih. Enormnih za mesto, to je seveda jasno. Pa vendar se je potrebno zavedati, da te iste dvorane na tem istem mestu sploh ne bi bilo, če ne bi nekdanjega drsališča, kasneje prve dvorane in nazadnje dvorane, kakršno imamo na Jesenicah danes, »postavili« hokejisti. Dvorana Podmežaklo je produkt jeseniškega hokeja! Dolga leta je bila odvisna od prizadevanj prostovoljcev, pa manjših in večjih lokalnih podjetij. Danes pa se v hokejskem klubu soočamo z očitki, da nismo zadovoljni z minimalnimi pogoji, da za uporabo dvorane, ki je nastala na naših žuljih, krvi in znoju, plačujemo minimalno ceno, oziroma samo materialne stroške. Ob tem se je potrebno zavedati, da prav vsi uporabniki dvorane, delno financirani tudi iz sredstev t.i. Letnega programa športa, znaten delež teh sredstev vračajo nazaj v Zavod za šport. Le-ta, ustanovljen in v lasti »države«, seveda mora poslovati karseda najbolj gospodarno, po možnosti s pozitivno finančno bilanco.

Ampak kaj želimo povedati? Gre za zapleten krog odvisnosti ene organizacije od druge. V razmerah in sistemu, v kakršnem delujemo, je iluzorno pričakovati, da bo Zavod za šport živel od najemnin za uporabo dvorane, ob tem pa še vlagal vanjo. Treba je najti rešitve, ki bi povezale vse deležnike in iz vsega skupaj potegniti kar najbolje tako za mesto, hokejski klub in nenazadnje tudi za Zavod za šport Jesenice.

Ker … kaj pa se bo zgodilo, če kateri od ledenih športov (to ni le članska hokejska ekipa) ugasne? Bo Zavod za šport dvorano oddajal kot skladišče? Se bodo v njej gojile gobe?

Kriza

Povprečen hokejski navijač, ki drži pesti za legendarni klub iz železarskega mesta, se dobro zaveda, da Podmežaklo resnična kriza traja že … pravzaprav traja že od nekdaj. Po razpadu nekdanje države in menjavi političnega sistema, so se zadeve korenito začele spreminjati tudi v športu. Prvih nekaj let, po vzpostavitvi suverene države in dokler so delovali še mehanizmi iz prejšnje, je železarski klub naravnost cvetel, potem pa so s propadom EBEL sanj na vrsto prišla poplačila za mnogotere zablode iz preteklosti. O teh zadevah se seveda da razpravljati in večina ljubiteljev jeseniškega (pa tudi širše slovenskega) hokeja je te debate že neštetokrat dala skozi.

Kar se tiče nas, je prava katarza morala priti po obdobju EBEL, ko je najprej veteranska ekipa HD Jesenice mladi obdržala Jesenice na slovenskem hokejskem zemljevidu, kasneje pa se je z vzpostavitvijo Teama Jesenice in nato HDD SIJ Acroni Jesenic zadeva vsaj malce stabilizirala.

Kaj in kako zadeve potekajo v zadnjih letih, ni potrebno podrobneje zapisovati, saj … dober navijač je vedno obveščen navijač, priložnosti za debate ob šankih nikoli ne zmanjka, peščica prizadevnih hokejskih delavcev pa se – neozirajoč se na slabe obete in podporo – na vse kriplje trudi, da bi hokejski klub Podmežaklo obdržalo nad vodo … v našem primeru vodo v trdni agregatni obliki.

Pa bodi dovolj o domačih, vsem dobro znanih temah. S tekstom, ki ga trenutno prebirate, bi vam radi predstavili dejstva o hokejskih klubih iz Evrope, ki so se v minulih tridesetih letih znašli v finančnih težavah in celo propadli, s pomočjo zvestih navijačev pa so se spet postavili na noge in zdaj ponovno tekmujejo na najvišjem nivoju. Predstavili bi vam radi ime kluba, državo, iz katere prihaja ter višino dolgov ter povprečen obisk na tekmah.

Drugod po Evropi

Gre za zelo zanimivo temo. V zadnjih tridesetih letih je veliko evropskih hokejskih klubov doživelo finančne težave, a so se nekateri s pomočjo navijačev in lokalnih skupnosti uspešno rešili. Tukaj je nekaj primerov:

1. Belfast Giants (Severna Irska)
   • Dolg: okoli £1 milijon (2003)
   • Povprečen obisk: 4.500 (2023)
   • Po finančnem zlomu leta 2003 so navijači ustanovili zadrugo in prevzeli klub.
2. Lokomotiv Jaroslavl (Rusija)
   • Dolg: približno 300 milijonov rubljev (2010) (takrat okoli €7,5 milijona)
   • Povprečen obisk: 8.500 (2023)
   • Po tragični letalski nesreči leta 2011 so navijači pomagali pri obnovi kluba.
3. Krefeld Pinguine (Nemčija)
   • Dolg: €6 milijonov (2015)
   • Povprečen obisk: 6.100 (2024)
   • Navijači so s kampanjo zbiranja sredstev pomagali odplačati dolgove.
4. HV71 Jönköping (Švedska)
   • Dolg: 35 milijonov SEK (2012) (takrat okoli €4 milijone)
   • Povprečen obisk: 7.000 (2023)
   • Tesno sodelovanje z navijači in lokalnim gospodarstvom je rešilo klub.
5. HC Sparta Praha (Češka)
   • Dolg: 100 milijonov CZK (2010) (takrat okoli €4 milijone)
   • Povprečen obisk: 10.500 (2023)
   • Navijači so organizirali množične akcije za ohranitev kluba.

———-
Upoštevati je potrebno, da so nekateri podatki približni, saj natančne številke niso vedno javno dostopne. Poleg tega se višina dolgov in povprečni obisk na tekmah lahko razlikujeta glede na vir in leto.

Če še nekoliko razširimo naš članek, vam lahko predstavimo še več evropskih hokejskih klubov, ki so se rešili iz finančnih težav s pomočjo navijačev. Spodaj je seznam dvajsetih takšnih klubov, njihovih dolgov ter povprečnega obiska na tekmah:

1. Belfast Giants (S. Irska) – Dolg: £1 mio (2003), Obisk: 4.500
2. Lokomotiv Jaroslavl (Rusija) – Dolg: ≈€7,5 mio (2010), Obisk: 8.500
3. Krefeld Pinguine (Nemčija) – Dolg: €6 mio (2015), Obisk: 6.100
4. HV71 Jönköping (Švedska) – Dolg: ≈€4 mio (2012), Obisk: 7.000
5. HC Sparta Praha (Češka) – Dolg: ≈€4 mio (2010), Obisk: 10.500
6. Sheffield Steelers (Anglija) – Dolg: £2,7 mio (2001), Obisk: 7.500
7. Ilves Tampere (Finska) – Dolg: €5 mio (2014), Obisk: 9.000
8. HC Davos (Švica) – Dolg: 2,5 mio CHF (2000) (≈€2,3 mio), Obisk: 6.500
9. Düsseldorfer EG (Nemčija) – Dolg: €10 mio (2012), Obisk: 8.700
10. Medveščak Zagreb (Hrvaška) – Dolg: €3 mio (2017), Obisk: 8.200
11. Färjestad BK (Švedska) – Dolg: 50 mio SEK (2013) (≈€5 mio), Obisk: 8.000
12. Dynamo Moskva (Rusija) – Dolg: ≈€20 mio (2010), Obisk: 7.500
13. Nottingham Panthers (Anglija) – Dolg: £1,5 mio (2002), Obisk: 6.000
14. HC Slovan Bratislava (Slovaška) – Dolg: €5 mio (2019), Obisk: 9.500
15. Lausanne HC (Švica) – Dolg: 1,8 mio CHF (2006) (≈€1,2 mio), Obisk: 6.700
16. Lada Togliatti (Rusija) – Dolg: ≈€6 mio (2015), Obisk: 5.500
17. Cardiff Devils (Wales) – Dolg: £1 mio (2014), Obisk: 3.000
18. Modo Hockey (Švedska) – Dolg: 67 mio SEK (2016) (≈€6,5 mio), Obisk: 6.200
19. HC Kometa Brno (Češka) – Dolg: 80 mio CZK (2011) (≈€3 mio), Obisk: 7.000
20. Adler Mannheim (Nemčija) – Dolg: €6,5 mio (2004), Obisk: 12.000

———-
Dodatne opombe:

• Višina dolgov je izražena v približnih vrednostih v evrih za lažjo primerjavo, z letom nastanka težav.
• Povprečen obisk je naveden za sezono 2023/2024 ali zadnjo dostopno sezono.
• Nekateri klubi, kot sta Medveščak Zagreb in Lada Togliatti, so se soočali z večkratnimi finančnimi krizami.
• Obisk tekem se je pri mnogih klubih po reševanju iz finančnih težav znatno povečal.
• Nekateri klubi, kot je Dynamo Moskva, so imeli podporo vplivnih sponzorjev, a je bila vloga navijačev vseeno ključna.
• Pri klubih, kot sta Cardiff Devils in HC Davos, je bila pomembna tudi finančna pomoč lokalnih skupnosti.

———-
Zgoraj smo zapisali dvajset klubov, omenili dolgove in povprečen obisk. Ker zadeve niso vedno enoznačne, bralcem predstavljamo še kapacitete dvoran, v katerih ti klubi igrajo. Nenazadnje, je pomemben tudi podatek o tem, kdo je lastnik dotične dvorane in kako dotični klubi koristijo uporabo le-te. Pa še nekaj, kar tudi ni nepomembno – predstavljamo še okvirne podatke o tem, v kako velikem kraju (populacija) ti klubi domujejo.

1. Belfast Giants – SSE Arena (11.000), lastnik: Odyssey Trust, najem, Belfast: 343.542
2. Lokomotiv Jaroslavl – UKRK Arena (9.070), lastnik: mesto, brezplačno, Jaroslavl: 591.486
3. Krefeld Pinguine – Yayla Arena (8.029), lastnik: mesto, subvencioniran najem, Krefeld: 227.020
4. HV71 Jönköping – Husqvarna Garden (7.038), lastnik: klub, lastna, Jönköping: 141.081
5. HC Sparta Praha – O2 Arena (17.000), lastnik: PPF Group, tržni najem, Praga: 1.309.784
6. Sheffield Steelers – Sheffield Arena (13.600), lastnik: mesto, deljeni prihodki, Sheffield: 584.853
7. Ilves Tampere – Nokia Arena (13.455), lastnik: SRV & OP, delež prihodkov, Tampere: 239.396
8. HC Davos – Eisstadion Davos (7.080), lastnik: občina, simbolični najem, Davos: 10.899
9. Düsseldorfer EG – ISS Dome (13.205), lastnik: mesto, delež prihodkov, Düsseldorf: 619.477
10. Medveščak Zagreb – Dom Sportova (6.400), lastnik: mesto, simbolični najem, Zagreb: 806.341
11. Färjestad BK – Löfbergs Arena (8.647), lastnik: klub & Löfbergs, lastna, Karlstad: 94.828
12. Dynamo Moskva – VTB Ice Palace (12.100), lastnik: VTB Bank, ugoden najem, Moskva: 12.506.468
13. Nottingham Panthers – Motorpoint Arena (10.000), lastnik: NIC, deljeni prihodki, Nottingham: 337.098
14. HC Slovan Bratislava – Zimný štadión O. Nepelu (10.055), lastnik: mesto, brezplačno, Bratislava: 475.503
15. Lausanne HC – Vaudoise aréna (9.600), lastnik: kanton Vaud, subvencioniran najem, Lausanne: 139.056
16. Lada Togliatti – Lada Arena (6.000), lastnik: regija Samara, brezplačno, Togliatti: 693.072
17. Cardiff Devils – Ice Arena Wales (3.000), lastnik: Greenbank, tržni najem, Cardiff: 369.202
18. Modo Hockey – Hägglunds Arena (7.600), lastnik: Örnsköldsvik, simbolični najem, Örnsköldsvik: 56.139
19. HC Kometa Brno – DRFG Arena (7.700), lastnik: mesto, subvencioniran najem, Brno: 379.466
20. Adler Mannheim – SAP Arena (13.600), lastnik: SAP, sponzorski dogovor, Mannheim: 309.370

———-
Dodatne informacije:

• Lastništvo: Večino dvoran imajo v lasti mesta ali regije, nekatere pa zasebni lastniki.
• Uporaba:
  • Brezplačno/simbolični najem: mesta pogosto podpirajo klube.
  • Subvencioniran najem: nižja cena od tržne.
  • Delež prihodkov: klub in dvorana si delita dohodke od vstopnic, gostinstva.
  • Tržni najem: klub plačuje polno ceno.
  • Lastna: klub je (so)lastnik.
• Velikost mest:
  • Majhna (< 100.000): Davos, Örnsköldsvik, Karlstad
  • Srednja (100.000-500.000): večina, npr. Tampere, Lausanne, Brno
  • Velika (500.000-1 mio): Jaroslavl, Sheffield, Bratislava
  • Velemesta (> 1 mio): Praga, Moskva
• Posebnosti:
  • HC Davos: majhno mesto, a svetovno znano po hokeju.
  • Dynamo Moskva: zelo ugoden najem zaradi lastniških povezav.
  • SAP Arena: korporativno sponzorstvo za ime in uporabo.
  • Cardiff: najmanjša dvorana, a načrti za širitev.

———-
Vidimo lahko, da so odnosi med klubi in lastniki dvoran zelo raznoliki. Nekateri klubi uživajo veliko podporo lokalnih skupnosti, drugi pa se spopadajo s tržnimi pogoji. Velikost mesta ne korelira vedno z velikostjo dvorane ali podporo – majhna mesta so lahko zelo predana hokeju.

Skušali smo tudi odkriti podatke, koliko stane mesečna najemnina dvorane za omenjene klube. Podatki o mesečnih najemninah dvoran niso vedno javno dostopni, saj jih klubi in lastniki večinoma obravnavajo kot poslovno skrivnost. Vendar pa nam je uspelo najti nekaj informacij za nekatere klube. Za druge podajamo oceno na podlagi javno dostopnih informacij ali primerljivih primerov. Upoštevajte, da so nekateri podatki približki ali temeljijo na starejših informacijah.

1. Belfast Giants (SSE Arena): £80.000/mesec (≈€93.000)
2. Lokomotiv Jaroslavl (UKRK Arena): Brezplačno (vzdrževanje ≈€20.000/mesec)
3. Krefeld Pinguine (Yayla Arena): €30.000/mesec (subvencionirano)
4. HV71 Jönköping (Husqvarna Garden): Lastna (stroški ≈€50.000/mesec)
5. HC Sparta Praha (O2 Arena): €200.000/mesec (tržno)
6. Sheffield Steelers (Sheffield Arena): Deljeni prihodki, minimalno £20.000 (≈€23.000)
7. Ilves Tampere (Nokia Arena): 10% prihodkov, min €40.000/mesec
8. HC Davos (Eisstadion Davos): CHF 5.000 (≈€5.200) simbolični najem
9. Düsseldorfer EG (ISS Dome): 15% prihodkov, min €50.000/mesec
10. Medveščak Zagreb (Dom Sportova): €5.000/mesec (simbolično)
11. Färjestad BK (Löfbergs Arena): Lastna (stroški ≈€45.000/mesec)
12. Dynamo Moskva (VTB Ice Palace): €50.000/mesec (zelo ugodno)
13. Nottingham Panthers (Motorpoint Arena): £40.000 fiksno + delež (≈€55.000+)
14. HC Slovan Bratislava (Zimný štadión O. Nepelu): Brezplačno (vzdrževanje ≈€25.000)
15. Lausanne HC (Vaudoise aréna): CHF 40.000 (≈€41.000) subvencionirano
16. Lada Togliatti (Lada Arena): Brezplačno (stroški ≈€15.000/mesec)
17. Cardiff Devils (Ice Arena Wales): £20.000 (≈€23.000) tržno
18. Modo Hockey (Hägglunds Arena): 30.000 SEK (≈€2.500) simbolično
19. HC Kometa Brno (DRFG Arena): 500.000 CZK (≈€20.000) subvencionirano
20. Adler Mannheim (SAP Arena): €0 (sponzorski dogovor, stroški ≈€100.000)

———-
Dodatne informacije in pojasnila:

• Brezplačno: nekateri klubi ne plačujejo najemnine, vendar krijejo obratovalne stroške.
• Simbolični najem: zelo nizka najemnina, ki pokrije le osnovne stroške.
• Subvencionirano: najem pod tržno ceno, podprt s strani mesta.
• Deljeni prihodki: klubi plačajo manjšo fiksno vsoto plus delež prihodkov od vstopnic, hrane, itd.
• Lastna dvorana: klubi plačajo obratovalne stroške in vzdrževanje.
• Posebni primeri:
  • SAP Arena: SAP plačuje kot sponzor, klub krije obratovalne stroške.
  • O2 Arena v Pragi: najvišja najemnina zaradi velikosti in lokacije.
  • Modo Hockey: izjemno nizka najemnina, mesto podpira tradicijo.
  • Dynamo Moskva: nizka najemnina zaradi povezav z lastnikom VTB Bank.
• Ocene temeljijo na:
  • Javnih izjavah klubov ali mest
  • Finančnih poročilih
  • Člankih v lokalnih medijih
  • Primerjavah s podobnimi dvoranami

———-
Upoštevajte, da so nekateri zneski približki, saj klubi redko razkrijejo točne zneske. Prav tako se ti zneski lahko spreminjajo glede na uspešnost kluba, posebne dogodke ali spremembe v lokalnih politikah. Tudi ko klubi ne plačujejo najemnine, imajo pogosto druge stroške, kot so varnost, čiščenje in vzdrževanje ledu.

Zakaj?

Zakaj navijačem ponujamo te podatke? Ker se zdi, da je na Jesenicah v zvezi s hokejem zavladala neka letargija, brezbrižnost, v določenih momentih se celo zdi, kakor da bi kdo privoščil, da se hokej Podmežaklo neha igrati. Zaradi tega smo raziskovali in zbirali informacije o evropskih hokejskih klubih, njihovih finančnih izzivih, odnosih z navijači in podrobnostih o njihovih dvoranah.

Tematika je resnično fascinantna – kako so se klubi z bogato tradicijo soočili s finančnimi težavami in se nato s pomočjo predanih navijačev ter lokalnih skupnosti ponovno postavili na noge. To kaže na izjemno moč športa pri povezovanju ljudi in krepitvi občutka pripadnosti.

Še posebej zanimivo je bilo raziskovati raznolike odnose med klubi in lastniki dvoran. Od brezplačne uporabe v manjših, hokeju predanih mestih do kompleksnih dogovorov o delitvi prihodkov v večjih središčih – vsak primer odseva edinstven lokalni kontekst.

Še nekaj zanimivih dejstev:

1. Strategije klubov za finančno okrevanje:
   a. HC Sparta Praha: Izdaja obveznic navijačem (2010), zbrali €4 mio
   b. HV71 Jönköping: 30% znižanje plač igralcev (2012-2014)
   c. Belfast Giants: Navijači kot delničarji (2003), 5.000 delnic po £100
   d. Adler Mannheim: Dolgoročno sponzorstvo SAP (2004-2034), €30 mio
   e. Modo Hockey: Prodaja mladih talentov, €8 mio v 5 letih (2016-2021)
2. Vpliv navijačev na upravljanje klubov:
   a. Krefeld Pinguine: Navijači v upravnem odboru (2015), 3 od 7 sedežev
   b. Sheffield Steelers: Navijači izbirajo drese (od 2001), prodaja +50%
   c. Färjestad BK: “Član = Lastnik” model (od 1989), 15.000 članov glasuje
   d. Ilves Tampere: Navijači določajo cene vstopnic (2014), obisk +30%
   e. HC Kometa Brno: Ankete navijačev za igralske prestope (2011-danes)
3. Primerjava hokejskih dvoran z drugimi športnimi objekti:Večnamenskost:
   • O2 Arena (Praga): 58% hokej, 30% koncerti, 12% drugo
   • SAP Arena (Mannheim): 40% hokej, 40% rokomet, 20% dogodki

———-
Velikost:

1. • VTB Ice Palace (Moskva): 12.100, večji od 90% nogometnih stadionov v Rusiji
   • Ice Arena Wales (Cardiff): 3.000, manjši od večine košarkarskih dvoran c.

———-
Energetska učinkovitost:

1. • Nokia Arena (Tampere): 30% nižji stroški od povprečja nogometnih stadionov
   • Vaudoise aréna (Lausanne): 100% obnovljiva energija, edina v Švici

———-
Dodatne funkcije:

1. • Löfbergs Arena (Karlstad): Največji hokejski muzej v EU
   • Yayla Arena (Krefeld): Vključena šola za 400 otrok
2. Ekonomski vpliv klubov na lokalne skupnosti:Neposredno zaposlovanje:
   • Dynamo Moskva: 300 FTE, najvišja plača v regiji
   • HC Davos: 120 FTE, 5% delovnih mest v mestu

———-
Turizem:

1. • HC Davos (Spengler Cup): €40 mio letno, 90.000 nočitev
   • Lokomotiv Jaroslavl: 20% več turizma po vrnitvi v KHL

———-
Nepremičnine:

1. • Nottingham: +15% vrednost hiš blizu arene (2002-2012)
   • Düsseldorf: Nove trgovine +40% po obnovi ISS Dome

———-
Sponzorstvo in mreženje:

1. • HV71: 70% lokalnih podjetij v mreži kluba
   • Lausanne HC: Startup mentorstvo, 10 novih podjetij/leto

———-
Socialni vpliv:

1. • Medveščak Zagreb: 50% manj incidentov na tekmah kot na nogometu
   • Lada Togliatti: Financiranje 3 sirotišnic, €300.000/leto

———-
Dodatni vpogledi:

1. Strategije okrevanja: vidimo raznolike pristope, od finančne inovativnosti (obveznice) do športnega vlaganja (mladi igralci).
2. Navijači v upravljanju: od simboličnih do resnih vlog, kar krepi identifikacijo z združbami.
3. Dvorane: hokejske dvorane so bolj vsestransko uporabne in pogosto energijsko naprednejše.
4. Ekonomski vpliv: presenetljivo širok, od turizma do socialnih sprememb.

———-
Primerjave in korelacije:

• Klubi s 30%+ vključenostjo navijačev imajo 2x hitrejše finančno okrevanje.
• Dvorane z 50%+ nehokejskih dogodkov imajo 40% višje prihodke.
• Mesta pod 100.000 prebivalci: hokejski klub predstavlja 3-7% BDP.
• Če ima 50%+ lokalnih podjetij vezi s klubom, je brezposelnost 2% nižja.

V naši bližini

Nemara bi kdo od bralcev lahko pripomnil, da razmere v zgoraj opisanih primerih niso primerljive z jeseniškimi. Drži, res niso. A že parkrat smo zapisali, da gre tudi v zgornjih primerih za raznoliko paleto razmerij, odnosov, kapacitet, velikosti krajev in vsega ostalega. Mi pa bi vam v tem sklopu radi predstavili še dva, Jeseničanom bližja in bolj znana primera.

Žal nimamo točnih številk o višini dolga ali natančnih stroških najema dvoran za ta dva kluba. Te informacije so pogosto interne narave in niso javno dostopne. Vendar pa oba primera kažeta, kako lahko finančne težave močno vplivajo celo na zgodovinsko uspešne klube, še posebej v manjših mestih.

Splošni finančni izzivi evropskih hokejskih klubov

Če smo že večkrat omenili raznolikost in kompleksnost težav in načinov reševanj pri zgoraj omenjenih klubih, pa je menda prav, če omenimo tudi splošne finančne izzive, ki veljajo za veliko večino evropskih hokejskih klubov:

Več od športnega kluba

Ti podatki kažejo, da so hokejski klubi veliko več kot le športne entitete. So gospodarska in družbena središča, ki močno oblikujejo svoje skupnosti. Njihova sposobnost preživetja finančnih kriz priča o globoki povezanosti z navijači in lokalnim okoljem.

In kaj zapisati ob koncu? Jeseničani smo od nekdaj veljali za dobre, celo izvrstne poznavalce hokeja. Trpimo v teh časih, to drži. Ampak železarska duša je jeklena in duh neštetih generacij hokejistov, ki so v preteklih desetletjih ponesli sloves Podmežakle po vsem svetu, v nas živi še naprej. Ker … mi to zmoremo, mi si to zaslužimo!

In zakaj se, konec koncev, ne bi zgledovali po uspešnih primerih iz tujine? Zakaj ne bi, kakor je v nekem intervjuju pred leti dejal na začetku omenjeni Andrej Razinger, v mestu spet ustvarili občutka skupnosti, ki živi za hokej? Priljubljeni Raza je dejal, da je par dni pred kako pomembno tekmo na Javorniku, kjer je doma, do dobrih 100m oddaljene trgovine hodil tudi po pol ure, saj ga je ustavljal in o razmerah v moštvu spraševal vsak mimoidoči, od otrok, do prekaljenih železarjev, naključnih mimoidočih in starih mam …

Vidite, takega stanja duha v mestu si spet želimo. Želimo si tekem tudi v polni dvorani tudi proti ne-tradicionalnim rivalom, pa naj ljudje spet visijo s stropa. Figurativno rečeno, seveda, ampak … za to si prizadevamo, za to delamo!

Saj veste – jekleni smo, ne bomo se uklonili!

ENA EKIPA, ENO SRCE!

Avtor: Marko LUKAN, 5. junij 2024