Pred sinočnjo tekmo s Celjem, ki se je zaradi dogajanj na samem srečanju, res izkazala za ta trenutek edini pravi slovenski hokejski derbi, je v gornjih prostorih športne dvorane potekal dogodek, ki smo ga omenjali že v člankih zadnjih dni. Na njem so udeleženci razglabljali o financiranju lokalnega športa, saj je v zadnjih letih s strani največjih podjetij zaznaven trend sponzoriranja izključno klubov iz prestolnice, ali pa prihoda – včasih tudi sumljivih – vlagateljev iz tujine. Tukaj seveda beseda ne teče izključno o hokeju, pa tudi na včerajšnjem dogodku je bil (jeseniški) hokej le ena od debatiranih tem.
Na okrogli mizi so govorniki osvetlili izzive, s katerimi se ukvarjajo lokalne športne organizacije, klubi ter društva. Uvodno besedo je imel vodja regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije, g. Branko Jeršin, ki je aktivno vpet tudi v delovanje našega kluba. Opozoril je na dolgo zgodovino športa na Jesenicah in njegove uspehe. Prisotni so bili tudi nekateri drugi vodje regijskih pisarn.
Sledil je nagovor predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, g. Franja Bobinca (ki je kasneje na derbiju vrgel tudi uvodni pak). Poudaril je pomen športa v lokalnih okoljih ter omenil dejstvo, da vrhunskega športa brez dela “od spodaj navzgor” preprosto ne more biti. Ozrl se je tudi na vrh slovenskega športa ter razvil misli o tem, kaj in kako bi se lahko storilo za dvig vložkov v šport na lokalni ravni.
Župan Občine Jesenice, g. Peter Bohinec je omenil 75+ letno tradicijo ter prepoznavnost železarskega mesta po hokeju tudi v tujini. Omenil je težave pri pridobivanju sredstev iz razpisov, ki jih ponudi država. Povedal je, da občini zmanjkuje sredstev za hokej, saj se večinoma bolj osredotoča na vzdrževanje infrastrukture, pa tudi tu sicer s precejšnjimi težavami.
Bobinac je nato omenil, da mu ni všeč sistem v nekaterih državah, kjer se osredotočajo (in financirajo, vzdržujejo) le 4-5 športov, vse ostalo pa je prepuščeno ljubiteljstvu. Poudaril je pomen razvoja različnih športnih panog. Ugotovil je, da je Slovencem šport v krvi ter opozoril na pomen tega, da lokalna skupnost – posebej v primeru hokeja na Jesenicah! – drži skupaj ter se skuša izogniti političnim ter vsakršnim nasprotjem.
Direktor HDD SIJ Acroni Jesenic, g. Anže Pogačar, je nato predstavil izzive, s katerimi se sooča najlegendarnejši slovenski hokejski kolektiv. Izrazil je mnenje, da v letu 2024 nihče ne sme pričakovati od hokejskega kluba, da bo skrbel za neko osnovno infrastrukturo (omenil je menjavo hokejske ograje ter stroja za čiščenje ledu), saj naj bi za te zadeve poskrbeli tisti, ki v določenem lokalnem okolju skrbijo za infrastrukturo. Opozoril je tudi na izgubo stika jeseniškega kluba z lokalno skupnostjo ter lokalnimi gospodarstveniki in izrazil odločenost, da na Jesenicah – prav po vzoru tradicionalne gorenjske trme, po kateri so bile znane generacije jeseniških hokejistov – še vztrajamo, pa čeprav je klub v verjetno najtežji situaciji vse od začetka svojega obstoja.
Branko Jeršin je v nadaljevanju razprave povedal, da je na Jesenicah registriranih kar 33 športnih klubov in društev. Hokej je sicer tradicionalno najuspešnejši in najbolj medijsko eksponiran “produkt” lokalnega športnega udejstvovanja. Predstavil je osnovno strukturiranje športa na lokalni ravni ter omenil neustrezno zakonodajo, zaradi katere je oteženo financiranje le-tega. Kakor je povedal, so trenutno paradne panoge jeseniškega športa hokej, nogomet ter ženska odbojka, omenil pa je tudi (žal propadli) smučarski klub ter košarko. V vseh društvih so po besedah B. Jeršina zaznavne kadrovske težave, saj delo v klubih prejkone “pokrivajo” starši mladih športnikov, večinoma na volonterski osnovi. Ko pa dotični otroci prenehajo s športno dejavnostjo, se hkrati poslovijo tudi starši, pa je v marsikaterem klubu/društvu praktično na vsakih nekaj let potrebno začenjati znova. Omenil je primere posameznih tujih investitorjev v slovenske klube ter opozoril na potrebo, da se sponzoriranje s strani države uredi sistemsko. Brez tega naj bi namreč vsem, ki ne najdej(m)o bogatih tujih sponzorjev, sledil počasen zaton.
Ob tem se je oglasil spet šef OKS Bobinac, ki je postregel s podatkom, da vsak Slovenec letno iz proračuna za slovenski šport v povprečju prispeva po 93 EUR, v razvitih delih Evrope pa se ta številka giblje okrog 150 EUR.
Župan Jesenic je nato postregel s podatkom, da so Jesenice po vlaganju sredstev povprečno na prebivalca med 212 občinami na 18. mestu v Sloveniji, vendar gre le manjši del sredstev za financiranje vrhunskega športa. Na dogodku je bil prisoten tudi sekretar Hokejske zveze Slovenije, g. Dejan Kontrec, ki pa v razpravi ni sodeloval. Enako velja za direktorja Zavoda za šport Jesenice, g. Jureta Čeboklija. Ne trdimo, da omenjena nista imela česa povedati, le dogodek v režiji OKS je bil zamišljen tako, da so bili govorci le v zgornjih odstavkih omenjeni gospodje. Po vedenju avtorja članka, podpisanega spodaj, na sicer lepo obiskanem dogodku ni bilo nobenih predstavnikov lokalnega gospodarstva ter le za vzorec predstavnikov drugih športnih društev v občini.
Do izmenjav mnenj in kake zanimive debate tako ni prišlo, pa je ostal občutek, da so po zraku bolj letele floskule v stilu “morali bi”, “treba bi bilo” in podobne. Kaj in če sploh kaj bo od vsega skupaj odnesel jeseniški hokej, bomo pa videli …
Tekst in foto: Marko LUKAN
