Z Aleksandrom Petrovom, trenerjem vratarjev, smo opravili krajši pogovor na temo čuvajev mreže. Fantje so se pod mentorstvom omenjenega resno lotili zadev in marljivo trenirajo.
Aleksander pozdravljeni. Kako je torej z vratarji pri HDD SIJ Acroni Jesenicah?
Lahko rečem, da je stanje dobro. V tem trenutku je Žan US nesporno prvi vratar ekipe, tako tudi razume svojo vlogo. Njegova prva menjava je Bor GLAVIČ, a to ne pomeni, da bo ves čas sedel in čakal na svojo priložnost. Menim, da Bor dela zelo dobro in kar resno trka na Žanova vrata.
Imamo pa seveda še druge vratarje …
Seveda. Zraven je še Matija ULČAR, treningom se priključuje tudi Ožbej ZUPAN URH. Morda se nam bo pridružil še kdo. Sezona bo dolga, tu in tam bo treba koga kdaj odpočiti in nadomestiti, lahko pride tudi do kake poškodbe. Upam sicer, da ne. Želim pa, da so vsi vratarji pripravljeni prevzeti vlogo prvega moža med vratnicami. Je pa seveda med omenjenimi le Žan Us izkušen. No, nekaj malega izkušenj si je nabral že tudi Bor Glavič.
Kako pa ocenjujete njihovo pripravljenost?
Fantje so dobro pripravljeni. Se pa njihova telesna pripravljenost še dviguje. Drugo pa je vprašanje forme. Tu še posebej nastopim jaz s svojim delom. Redkokateri vratar skozi vso sezono drži konstantno formo, moja naloga pa je, da se temu kar najbolj približamo.
Imate kake posebne prijeme, posebne načine treningov?
Vsak trener ima specifične prijeme. V globalu pa vsi počnemo isto, tu ni kakih silnih odstopanj. Menim, da je poleg fizične priprave in natreniranosti v specifičnih situacijah – reakcije morajo vratarjem preiti v podzavest – zelo pomembna tudi psihološka priprava in podpora. Skušam delati tudi na tem.
Kako pa bo vratar, ki ni prva izbira, imel samozavest?
Saj pravim, skozi sezono bo prav gotovo prihajalo do rotacij. Tudi oba mlajša vratarja kažeta znake, da bo potrebno nanju računati.
Pa individualne kvalitete in morebitne muhe vratarjev; kako se ubadate z njimi?
Vratarji so vedno posebna vrsta. Vanje letijo paki z veliko hitrostjo, pred njimi je ves čas »gužva«, v vsakem trenutku tekme morajo biti zbrani. Normalno, da tudi njihove osebnostne lastnosti ob vseh pritiskih prihajajo do izraza. Že res, da so karakterji tudi pri vratarjih različni, ampak vsak od njih mora biti malce nor, da bi opravljal svoje delo, če se malce pošalim. Prav dosti daleč od resnice pa tudi ni.
Ste (bili) tudi vi taki?
Haha. No ja, kakor pravim, v nekem smislu prav gotovo. Ampak da vam še do konca odgovorim na prejšnje vprašanje: lahko vplivam na naučenost reakcij v določenih situacijah in deloma na fizično pripravo. Lahko pomagam fantom pri dvigovanju samozavesti, sicer pa se skušam kar največ pogovarjati.
Prav. Ace, hvala za tale kratek pogovor in naj naši/vaši vratarji kar največkrat ohranijo svojo mrežo nedotaknjeno.
Iz vaših ust v božja ušesa!
ENA EKIPA – ENO
Avtor: Marko LUKAN