V mestu železarjev že desetletja odmevajo zvoki hokejskih palic in drsalk, ki režejo led. HDD SIJ Acroni Jesenice, klub, ki je s slavnim predhodnikom HK Jesenice vred ustvaril impresivno tradicijo 36 državnih naslovov (23 v jugoslovanski in 13 v slovenski ligi), še vedno predstavlja pomemben del identitete mesta pod Mežaklo. Tudi naslov prvaka Alpske hokejske lige v sezoni 2022-2023 je dokazal, da železarski duh še vedno živi.
Nekoč je dvorana Podmežakla pokala po šivih. Več tisoč navijačev je bilo pravilo, ne izjema. Celo mladinske tekme so privabljale na tisoče ljubiteljev hokeja. Takrat je bil jeseniški hokej simbol moči lokalnega gospodarstva, predvsem železarne, ki je mestu dajala ritem in življenje.
Danes se zdi, kot da je odmev tistih časov vse tišji. Trenutno četrto mesto v Alpski hokejski ligi sicer kaže, da jeseniški hokejisti pod vodstvom finskega stratega Nika Eronena še vedno znajo igrati. Kapetan Tadej Čimžar, izkušeni branilec Maks Selan in neutrudni napadalec Gregor Koblar skupaj s finskima okrepitvama Ollijem Valtolo in Santerijem Sillanpääjem dokazujejo, da je jeseniški hokej še vedno živ. Mladi vratar Bor Glavič pa predstavlja prihodnost, ki bi lahko znova zasijala v polnem sijaju.
Upanje za prihodnost predstavljajo tudi številni mladi hokejisti v klubskih selekcijah. V hokejski šoli, med mladinci in kadeti rastejo novi upi jeseniškega hokeja. Ti mladi športniki s ponosom nosijo rdeči dres in sanjajo, da bodo nekoč tudi oni dvignili lovoriko, kot so jo njihovi vzorniki v marsikateri sezoni.
A dvorana sameva. Tiho priča o spremembi časov, ko je razpad velikih gospodarskih sistemov spremenil tudi športno pokrajino. Jeseniški hokej se bori. Ne samo za zmage na ledu, ampak tudi za preživetje. Igralci, ki nosijo rdeči dres s ponosom in predanostjo, si zaslužijo več. Zaslužijo si podporo mesta, ki ga že desetletja predstavljajo na hokejskem zemljevidu.
Vsaka vstopnica, vsak obisk tekme, vsako spodbujanje s tribun danes pomeni več kot kadarkoli prej. Ne gre samo za denar – gre za sporočilo upanja in podpore generacijam hokejistov, ki so svoje življenje posvetili temu športu. Erik Svetina, Žan Us in ostali člani ekipe vsako tekmo dokazujejo, da jeseniški hokej še vedno premore kakovost, ki si zasluži večjo pozornost.
Sanje o vrnitvi v močnejšo ICE ligo ostajajo žive, čeprav trenutno oddaljene. A najprej je potrebno obnoviti vez med klubom in skupnostjo. Vsak navijač, ki pride na tekmo, prižge iskrico upanja. Vsak aplavz je korak bližje k obuditvi tradicije, ki je nekoč polnila dvorano Podmežakla.
Jeseniški hokej potrebuje svoje ljudi. Potrebuje vas. Ne zaradi nostalgije, ampak zaradi prihodnosti. Zaradi mladih upov v vseh selekcijah, ki sanjajo, da bodo nekoč tudi oni del velike zgodbe jeseniškega hokeja. Zgodbe, ki je v že prej omenjeni sezoni 2022-2023 dobila novo poglavje z zmago v Alpski hokejski ligi in ki še zdaleč ni končana.
Mimogrede, prepoznate hokejiste na naslovni fotografiji?
Tekst: Marko LUKAN
Foto: JE-SE-NI-CE, klubski časopis, priloga Gorenjskega glasa, 9-16. septembra 1997
